Kako kaznovati nekvalificiran pregled posode

1. Narava namizne posode V skladu z določbami "Zakona o varnosti hrane" se izdelki, povezani s hrano, nanašajo na embalažne materiale, posode, detergente, razkužila, ki se uporabljajo za hrano, ter orodja in opremo, ki se uporabljajo za proizvodnjo in delovanje hrane. Podrobnejše razlikovanje je mogoče razdeliti na naslednje situacije (za posebne predpise glejte 150. člen dodatnih določb zakona o varnosti hrane): embalažni materiali in vsebniki, ki se uporabljajo za pakiranje in shranjevanje živil, ki so pripravljena za neposredno uživanje ( Spodaj navedena namizna posoda se nanaša na to kategorijo). Tista, ki med pridelavo in predelavo pridejo v neposreden stik z živili ali aditivi za živila, so orodja in oprema za proizvodnjo in delovanje živil. Zato je v praksi nadzora in kazenskega pregona prvi korak ločiti, ali je namizni pribor posoda za pakiranje hrane ali orodje in oprema. Zahteve glede varnosti hrane so različne. Zato le z razjasnitvijo narave namiznega pribora, da bi pravilno uporabili ustrezne določbe. Na primer, če se plošča uporablja za držanje surovin na operacijski mizi, spada med opremo orodja; če se uporablja za shranjevanje pripravljenih jedi, sodi med posode za hrano (namizni pribor).

2. Različne zahteve glede embalažnih materialov, posode, orodij in opreme Prvič, pri nakupu živilskih izdelkov je zakonska obveznost uporabnikov v 50. členu zakona o varni hrani: Ne kupujte in ne uporabljajte živilskih izdelkov, ki ne ustrezajo živilom. varnostni standardi. Nanaša se na zahteve glede kakovosti samega izdelka. Zahteve za uporabo orodij in opreme so v členu 33, odstavek 1 (6) "Zakona o varnosti hrane": morajo biti varni, neškodljivi in ​​čisti, da se prepreči kontaminacija hrane. Zahteve za uporabo embalaže, to je namiznega pribora, so v točki (5) tega odstavka: pred uporabo jih je treba oprati in razkužiti. Hkrati točka (7) določa zahteve za lasten material: nestrupen in čist. Hkrati točka (10) tega odstavka določa zahteve za čiščenje: uporabljena čistila in razkužila morajo biti varna in neškodljiva za človeško telo. Vendar pa v resnici še vedno obstajajo pogosti primeri zunanjega izvajanja dejavnosti čiščenja in razkuževanja posode. V zvezi s tem 56. člen »Zakona o varni hrani« določa, da če ponudnik gostinskih storitev zaupa čiščenje in razkuževanje posode in pribora, poveri Centralizirani servisni enoti za dezinfekcijo posode in pribora pod določenimi pogoji.

3. Po razjasnitvi zgornjih določb je v praksi treba razlikovati med različnimi situacijami in nato pravilno uporabiti ustrezne zakonske določbe:

Scenarij 1: Pri vzorčnem pregledu so kazalniki materiala same posode nekvalificirani: sodi v nakup ali uporabo živilskih izdelkov, ki ne ustrezajo standardom varnosti hrane. Kršitev prvega odstavka 50. člena zakona o varni hrani se kaznuje po četrtem odstavku 125. člena.

Situacija 2: Posoda je očiščena in razkužena sama, vendar je rezultat testa nekvalificiran. Za to sta lahko dva razloga: prvi je, da uporabljeno čistilno ali razkužilo ni ustrezno; drugi je, da je voda, uporabljena za čiščenje, nekvalificirana ali da je postopek čiščenja in dezinfekcije nekvalificiran. V skladu s členom 33, odstavek 1, točka (9) in (5) "Zakona o varnosti hrane" je treba specifično situacijo presojati glede na rezultate testa: na primer, prijatelj iz Hubeija se je predvčerajšnjim posvetoval in rekel da je bil rezultat testa anion. Če sintetični detergent presega standard, bi to moralo pomeniti, da je postopek čiščenja nekvalificiran, ker če čistilno sredstvo ali razkužilo ni kvalificirano, ne gre za težavo v prekoračitvi standarda, temveč v odkrivanju strupenih in škodljive snovi. Toda vprašanje, ki je zmedlo tega prijatelja, je, da člen 33, odstavek 1 (5) "Zakona o varnosti hrane" določa samo obveznost operaterjev za čiščenje in razkuževanje, ne določa pa rezultatov čiščenja in razkuževanja. Pojavila so se vprašanja glede kaznovanja v skladu s 5. točko 1. odstavka 126. člena. Pravzaprav je odgovor lahko razumljiv: izpolnjevanje pogojev usposobljenosti po čiščenju in razkuževanju je spremljajoča obveznost čiščenja in razkuževanja in ne obstaja. potrebo po pravnem pojasnilu. Zato za kaznovanje ni neustrezno uporabiti peti odstavek 126. člena. Hkrati je 70. člen »Pravilnik za izvajanje zakona o varni hrani« tudi zelo jasen: Razen v okoliščinah, določenih v prvem odstavku 125. člena in 126. členu zakona o varni hrani, proizvajalci živil in nosilci dejavnosti Če proizvodno in obratovalno vedenje ni v skladu z določbami 5., 7. in 10. točke prvega odstavka 33. člena zakona o varni hrani ali ne izpolnjuje nacionalnih standardov varnosti hrane, ki jih zahteva ustrezen proces proizvodnje in delovanja živil. , zakona o varni hrani se Kazni se izrekajo v skladu s prvim odstavkom 126. člena in 75. členom tega pravilnika.

Scenarij 3: Sprejeta je metoda zunanjega izvajanja čiščenja in razkuževanja posode. V tem primeru predvsem pregled izpolnjevanja inšpekcijskih obveznosti gostinskih poslovnih enot, po 56. in 58. členu »Zakona o varni hrani« ter 26. in 20. členu »Pravilnika za izvajanje zakona o varni hrani« 7. člen določa, da inšpekcijske obveznosti obsegajo predvsem: prvič, pregled usposobljenosti (poslovno dovoljenje); drugič, pregled potrdila o dezinfekciji; tretjič, pregled imena enote, naslova, kontaktnih podatkov, datuma dezinfekcije in številke serije ter roka uporabnosti na posamezni embalaži namiznega pribora. . Če obveznost inšpekcijskega pregleda ni izpolnjena, na primer druga stranka je nezakonita enota, potrdilo o dezinfekciji ni priloženo, kot je zahtevano, in vsebina, označena na embalaži, ne izpolnjuje zahtev itd., krši določbe drugega odstavka 56. člena »Zakona o varni hrani«, Kazni se izrekajo v skladu s prvim odstavkom 126. člena, pravna podlaga pa so določbe 69. člena »Pravilnika za izvajanje zakona o varni hrani«: V naslednjih primerih se kaznuje 126. člen zakona o varni hrani 1. odstavek 75. člena tega pravilnika: (2) Ponudnik gostinskih storitev ne preveri in ne obdrži kopije dovoljenja za opravljanje dejavnosti in potrdila o usposobljenosti za dezinfekcijo. centralizirane servisne enote za dezinfekcijo namizne posode in pribora za pitje; teoretična osnova je ta Inšpekcija, ki sodi v zahteve nadzora proizvodnje in delovanja živil, se bistveno razlikuje od kontrole vhodnega blaga v promet z živili. Pooblastilo enot za razkuževanje posode, ki izpolnjujejo določbe tega zakona, kot je določeno v drugem odstavku 56. člena »Zakona o varni hrani«, se ne nanaša le na usposobljenost, ampak vključuje tudi vsebinske zahteve. Enota za dezinfekcijo posode, ki jo zahteva zakon. Če inšpekcija izpolnjuje zahteve, vendar test ne uspe, bo odrejena prenehanje uporabe, dezinfekcijska enota pa bo za kazen premeščena v zdravstveni oddelek. Ker ne glede na to, ali gre za drugi odstavek 126. člena "Zakona o varni hrani" ali 71. člen "Pravilnika za izvajanje zakona o varni hrani", nezakonita dejanja centraliziranih servisnih enot za dezinfekcijo namizne posode in pribora za pitje vključujejo čiščenje in dezinfekcijsko vedenje in izdajo ustreznih certifikatov in nalepk bo opravil zdravstveni oddelek. Je pa gostinska enota inšpekcijsko obveznost izpolnila v skladu z zakonodajo in krivde ni, zato ne bi smela biti kaznovana. Problem je v tem, kako naj se kaznuje, če inšpekcijska obveznost ni izpolnjena in inšpekcija ni usposobljena? Avtor meni, da je gostinsko enoto treba kaznovati, če ne izpolnjuje svojih inšpekcijskih obveznosti; in preskus namizne posode je nekvalificiran